Statut

Na podlagi Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije št. 61/2006) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije št. 39/2011) je Društvo slovenskih književnih prevajalcev spremenilo svoj prejšnji STATUT, sprejet na občnem zboru Društva 21. 5. 2014 in na upravnem odboru Društva 26. 11. 2014, in sprejelo ta statut Društva slovenskih književnih prevajalcev:

STATUT DRUŠTVA SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV

I. Ime in sedež Društva

1. člen
Društvo se imenuje DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV (v nadaljevanju Društvo).

2. člen
Sedež Društva je v Ljubljani, Tomšičeva 12.

3. člen
Društvo deluje v Republiki Sloveniji in lahko ustanavlja podružnice tudi v krajih zunaj svojega sedeža, če to sklene vsaj deset tamkajšnjih članov.

4. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

5. člen
Društvo ima okrogel pečat z imenom in sedežem Društva: DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV V LJUBLJANI.

6. člen
Društvo se lahko včlanjuje v sorodne mednarodne organizacije ali zveze.

7. člen
Delo Društva je javno. Prireditve so namenjene javnosti. O svojem delu in prireditvah Društvo prek upravnega odbora obvešča člane in širšo javnost po elektronski in/ali navadni pošti ter z obvestili, objavljenimi na spletni strani Društva.

II. Namen in naloge Društva

8. člen
V skladu z nacionalnim in mednarodnim kulturnim, umetniškim, znanstvenim in družbenim pomenom ter poslanstvom prevajalstva je namen Društva:

  • združevati prevajalce umetniških in humanističnih besedil;
  • gojiti stike med prevajalci in prevajalskimi organizacijami ter sorodnimi društvi v Sloveniji in drugod;
  • ohranjati visoko raven prevajalskega dela;
  • spodbujati prevajanje pomembnih literarnih, družboslovnih in humanističnih del v slovenščino in iz slovenščine v druge jezike;
  • v javnosti uveljavljati prevajalstvo kot posebno, za razvoj nacionalne kulture in mednarodnih stikov izredno pomembno področje literarne in humanistične ustvarjalnosti;
  • seznanjati članstvo in širšo javnost s teoretičnimi, zgodovinskimi, socialnimi in praktičnimi vidiki prevajalstva, pa tudi z dosežki domače in tuje prevodne in prevodoslovne dejavnosti in stroke;
  • spodbujati strokovno izpopolnjevanje prevajalcev;
  • varovati koristi in pravice prevajalcev;
  • uveljavljati načela poklicne prevajalske etike;
  • izdajati prevajalske publikacije.

9. člen
Društvo uresničuje svoje cilje in namene:

  • s prirejanjem javnih, članom in nečlanom namenjenih literarnih večerov, strokovnih srečanj, predavanj, posvetovanj, simpozijev, kongresov itn. z občasno mednarodno udeležbo;
  • s spodbujanjem mednarodne študijske izmenjave prevajalcev, z obveščanjem o prevajalskih štipendijah, prevajalskih prireditvah itn.;
  • s sodelovanjem z univerzami in drugimi institucijami, ki izobražujejo prevajalce;
  • s sodelovanjem z založbami, knjižnicami, gledališči, radijskimi in televizijskimi postajami in drugimi kulturnimi in strokovnimi organizacijami in ustanovami, ki objavljajo prevode, njihove kritične in teoretične analize, zgodovinske in bibliografske prikaze in druge osvetlitve;
  • z izražanjem stališč do strokovnih in poklicnih prevajalskih vprašanj;
  • s sodelovanjem v organih, ki pripravljajo zakone in predpise o varstvu moralnih in materialnih, avtorskih in socialnih pravic in dolžnosti prevajalcev, in s spremljanjem zakonov in predpisov, ki zadevajo prevajalce;
  • s pripravljanjem gradiva, programov, priročnikov itn. za uresničevanje prevajalske programske politike in ustrezno udeleženost literarnih in humanističnih prevodov v slovenski kulturi;
  • z dajanjem mnenj, ki jih ustanove, organizacije ali posamezniki želijo dobiti o prevodih oz. o delih, predloženih za prevajanje;
  • s podpiranjem strokovne kritike in čuta odgovornosti do prevajalskega dela;
  • s prizadevanjem za ustrezno vrednotenje prevajalstva kot izredno zahtevnega področja kulturne ustvarjalnosti;
  • z izdajanjem publikacij o prevajalstvu in s sodelovanjem pri tovrstnih publikacijah drugih društev, organizacij in ustanov;
  • z upoštevanjem in uresničevanjem kodeksa prevajalske etike in mednarodnih načel o prevajanju, prevajalcih in prevajalskih organizacijah, zlasti sklepov CEATL in FIT ter priporočil Sveta Evrope.

III. Članstvo

10. člen
Društvo ima redne in častne članice in člane.

11. člen
Redna članica/član (v nadaljevanju član) lahko postane, ne glede na svoje državljanstvo:

  • prevajalka/prevajalec leposlovnih in humanističnih del, če se izkaže s kakovostnimi objavami; njihovo količino določa poseben pravilnik, ki upošteva prevodne zvrsti in različne načine objav;
  • prevajalski teoretik/teoretičarka, zgodovinar/zgodovinarka, kritik/kritičarka ali bibliograf/bibliografka, če se izkaže z ustreznimi objavami.

Za včlanitev v Društvo je treba upravnemu odboru poslati:

  • pristopno vlogo;
  • kratek življenjepis;
  • bibliografijo prevajalskih objav;
  • navedbo jezikov, iz katerih in v katere prosilec/prosilka prevaja ali v njih piše.

Na podlagi tako sestavljene vloge o sprejemu v Društvo odloča upravni odbor, ki lahko od prosilca/prosilke zahteva še dopolnilne podatke ali dokumentacijo in imenuje komisijo, ki oceni prosilčevo/prosilkino delo.
Upravni odbor odloči o sprejemu ali zavrnitvi vloge z večino glasov in o svoji odločitvi pisno obvesti prosilca/prosilko in naslednji občni zbor. Sklep mora sprejeti čimprej, najkasneje pa v šestih mesecih po prejemu vloge.

12. člen
Pravice članov so:

  • voliti in biti izvoljen v organe Društva;
  • sodelovati pri delu organov Društva;
  • po pooblastilu organov Društva zastopati Društvo v drugih institucijah; predlagati organom Društva spremenjene ali nove oblike, vsebine in metode dela;
  • biti obveščen o društvenih prireditvah in publikacijah.

13. člen
Dolžnosti članov so:

  • upoštevati društveni statut;
  • plačevati članarino;
  • sodelovati pri delu Društva in uresničevati njegov program;
  • udeleževati se občnih zborov;
  • upoštevati sklepe društvenih organov;
  • skrbeti za visoko raven prevajanja;
  • skrbeti za premoženje in koristi Društva;
  • skrbeti za ugled prevajalcev in prevajalstva;
  • ravnati se po kodeksu o poklicni etiki prevajalcev.

14. člen
Častni član lahko postane član ali nečlan Društva, ne glede na svoje državljanstvo:

  • če je obogatil slovensko kulturo z odličnimi prevodi pomembnih literarnih in humanističnih del drugih jezikovnih kultur;
  • če je s svojimi prevodi posebno uspešno seznanjal druge jezikovne kulture s slovensko književnostjo;
  • če je posebno zaslužen za Društvo.

Častne člane imenuje upravni odbor na predlog in utemeljitev članov Društva. Častni člani, ki niso hkrati redni člani Društva, ne morejo odločati v organih Društva. Častni člani so oproščeni plačevanja letne članarine.

15. člen
Člani za svoje delo v društvenih organih ne prejemajo plačila. Vse njihove pravice in dolžnosti so častne, možna je le povrnitev stroškov, ki nastanejo ob izvajanju sprejetega društvenega programa.

Administrativno društveno delo lahko opravlja tudi nečlan Društva; za opravljeno delo je plačan po pogodbi, o kateri sklepa upravni odbor.

16. člen
Članstvo v Društvu preneha:

  • z izstopom, o katerem član pisno obvesti upravni odbor;
  • s črtanjem, o katerem sklepa upravni odbor;
  • z izključitvijo, o kateri sklepa upravni odbor na podlagi predloga in utemeljitve častnega razsodišča;
  • s smrtjo.

17. člen
Razlog za črtanje je, če član ne plačuje članarine. Razlog za izključitev je, če član škoduje ugledu Društva.

18. člen
Črtani ali izključeni član je lahko znova sprejet v Društvo, če upravni odbor na njegovo željo ugotovi, da ni več vzrokov, zaradi katerih je bil črtan ali izključen.

IV. Organi Društva

19. člen
Organi Društva so:

  • občni zbor;
  • upravni odbor;
  • nadzorni odbor;
  • častno razsodišče.

Mandatna doba upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča je dve leti.

OBČNI ZBOR

20. člen
Občni zbor sestavljajo vsi člani Društva. Je najvišji organ Društva, ki v skladu s Pravilnikom o volitvah voli druge organe. Hkrati voli tudi po enega namestnika za vsak organ za primer, če kateri izmed izvoljenih članov posameznih organov odstopi ali umre pred iztekom mandatne dobe, zato da lahko vsi društveni organi delujejo do naslednjega občnega zbora.

Občni zbor je redni, volilni ali izredni.

21. člen
Redni občni zbor skliče predsednik upravnega odbora enkrat na leto. Volilni občni zbor je vsako drugo leto. O sklicu občnega zbora mora upravni odbor obvestiti člane Društva najmanj 14 dni pred datumom, za katerega je sklican, z navedbo kraja, ure in dnevnega reda in v primeru volilnega občnega zbora tudi z imeni kandidatov za društvene organe. Izredni občni zbor se lahko skliče po sklepu upravnega odbora na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj desetine društvenih članov. Upravni odbor mora sklicati izredni občni zbor najpozneje mesec dni po prejeti zahtevi. Če tega ne stori, ga lahko skličejo tisti, ki so ga zahtevali. Navesti morajo zadevo, zaradi katere ga sklicujejo. Izredni občni zbor sklepa samo o zadevi, zaradi katere je bil sklican.

22. člen
Občni zbor je sklepčen, če se ga udeleži večina članov. Če občni zbor ob predvidenem začetku ni sklepčen, se začetek lahko odloži za pol ure, nakar za veljavno sklepanje zadostuje vsaj desetina članov. Če jih ni toliko, je treba občni zbor sklicati ponovno. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov, le za spremembo statuta ali za prenehanje delovanja Društva morata glasovati vsaj dve tretjini navzočih članov. Glasovanje je tajno, razen če občni zbor odloči drugače.

O razrešnici organom Društva ne morejo glasovati člani teh organov.

Upravni odbor mora dodati dnevnemu redu občnega zbora vsak predlog ali pritožbo, ki mu jo v pisni obliki izroči najmanj pet članov Društva vsaj pet dni pred občnim zborom. Na občnem zboru so lahko navzoči tudi nečlani Društva, nimajo pa pravice glasovati.

23. člen
Občni zbor začne predsednik upravnega odbora in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, na volilnem občnem zboru pa še volilne komisije.

24. člen
Občni zbor opravlja naslednje naloge:

  • sklepa o predloženem dnevnem redu;
  • razpravlja in sklepa o delu, poročilih, programih in predlogih upravnega odbora in nadzornega odbora ter o predlogih članov;
  • sprejema in spreminja statut Društva;
  • voli in razrešuje predsednika in člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča;
  • odloča o prenehanju, združitvi ali včlanitvi Društva v drugo društvo, združenje itn.;
  • odloča o pritožbah proti sklepom upravnega odbora.

25. člen
O poteku, delu in sklepih občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva in oba overitelja zapisnika.

UPRAVNI ODBOR

26. člen
Upravni odbor vodi delo Društva med volilnima občnima zboroma in je odgovoren občnemu zboru.

27. člen
Upravni odbor šteje enajst članov. Ti po izvolitvi na občnem zboru na predsednikov predlog med seboj izvolijo podpredsednika. Upravni odbor imenuje komisije, delovne skupine za različne društvene dejavnosti, urednike društvenih publikacij ter predstavnike Društva v različnih delovnih telesih in agencijah zunaj Društva.

Društvo zastopa predsednik upravnega odbora. Predsednik sklicuje in vodi seje upravnega odbora in podpisuje društvena sporočila, vloge ipd. Če je zadržan, ga nadomešča podpredsednik oz. pooblaščena oseba.

28. člen
Upravni odbor ima seje večkrat na leto. Seje so zaprte za javnost. Predsednik lahko v skladu s predlaganim ali razširjenim dnevnim redom povabi na seje upravnega odbora tudi osebe, ki niso člani upravnega odbora in Društva. Zapisniki društvenih organov so na vpogled vsem članom Društva, ki izrazijo zanimanje zanje.

29. člen
Upravni odbor opravlja predvsem naslednje naloge:

  • sklicuje občne zbore, na njih poroča o opravljenem delu in poslovanju ter predlaga zamisli za prihodnje delo;
  • predlaga statut Društva ali njegove spremembe;
  • sprejema društvene pravilnike;
  • pred volilnim občnim zborom v skladu s predlogi članstva in soglasjem kandidatov sestavi in predlaga kandidatne liste za upravni in nadzorni odbor in častno razsodišče;
  • sprejema nove člane in črta člane po 11., 16., 17. in 18. členu tega statuta;
  • izključuje člane na podlagi utemeljenega pisnega predloga častnega razsodišča in izjave prizadetega člana;
  • razsoja v morebitnih sporih med članom Društva in Društvom, zlasti pri ravnanju, ki ni v skladu s statutom in sklepi organov Društva; naslednja instanca v teh sporih je častno razsodišče, najvišja pa občni zbor Društva;
  • odloča o imenovanju častnih članov;
  • vodi seznam članov in evidenco, iz katerih jezikov in v katere jezike prevajajo;
  • organizira društvene prireditve in o tem obvešča javnost;
  • imenuje urednike ali uredniške odbore za društvene publikacije, na željo uredništev ali založnikov drugih publikacij tudi člane teh uredništev;
  • imenuje komisije za društvene nagrade prevajalcem;
  • predlaga odlične prevajalce, člane in nečlane Društva, za nagrade, priznanja in odlikovanja, ki se podeljujejo zunaj Društva;
  • vzdržuje stike s sorodnimi društvi v tujini in z mednarodnimi prevajalskimi združenji, zlasti s CEATL;
  • upošteva priporočila in izvaja sklepe mednarodnih organizacij, v katere je včlanjeno Društvo, obvešča članstvo o njihovih pobudah in akcijah;
  • opozarja na spoštovanje prevajalskega kodeksa in na upoštevanje pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon o avtorskih pravicah;
  • pripravlja prijave na javne natečaje za financiranje društvenih kulturnih in strokovnih prireditev;
  • določa in pobira članarino ter zbira druge denarne prispevke za delo in poslovanje Društva, urednike društvenih publikacij itn.;
  • sklepa o izdatkih za društveno delo, prireditve in publikacije, za nakup nepremičnin itn.;
  • na željo članov, društvenih organov ali drugih organizacij daje mnenja o posameznih prevodih ali o delu posameznega prevajalca.

30. člen
Upravni odbor je sklepčen, če je na seji večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov. Če je pri glasovanju enako število glasov za in proti, odloči predsednikov glas.

V obdobju med sejami upravnega odbora odloča o nujnih zadevah iz njegove pristojnosti predsednik oz. podpredsednik oz. pooblaščena oseba in o tem poroča na naslednji seji odbora.

31. člen
Komisije za društvene nagrade imajo vsaj tri člane iz vrst članov Društva in poslujejo v skladu s pravilniki komisij.

NADZORNI ODBOR

32. člen
Nadzorni odbor ima tri člane. Izvoli jih občni zbor za dve leti. Člani nadzornega odbora med seboj izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora, morajo pa biti obveščeni o sejah upravnega odbora in se jih lahko udeležujejo.

33. člen
Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru.

Naloga nadzornega odbora je:

  • spremljati delo upravnega odbora med dvema občnima zboroma;
  • nadzorovati materialno in finančno poslovanje Društva in pregledovati poslovne knjige;
  • pisno poročati občnemu zboru o svojih ugotovitvah in predlagati razrešnico za upravni odbor ali kak drugačen ukrep.

34. člen
Nadzorni odbor je sklepčen, če so navzoči vsi trije člani. Njegovi sklepi so veljavni, če zanje glasujeta vsaj dva člana.

ČASTNO RAZSODIŠČE

35. člen
Častno razsodišče ima tri člane. Izvoli jih občni zbor za dve leti. Predsednika izvolijo člani častnega razsodišča med seboj. Častno razsodišče razsoja na pisno pobudo katerega izmed društvenih članov ali odborov o spornih dejanjih članov, o kršitvah prevajalske etike, o sporih med člani ali med člani in upravnim odborom itn. Sestaja se po potrebi. Odgovorno je občnemu zboru, toda svoje sklepe, ugotovitve in predloge sporoča najprej upravnemu odboru; če je ta zapleten v spor, pa tudi nadzornemu odboru.

Častno razsodišče lahko predloži upravnemu odboru naslednje ukrepe:

  • opomin;
  • javni opomin;
  • izključitev.

Častno razsodišče ne sme predlagati izključitve člana, če članu prej ne omogoči, da izrazi svoje mnenje o sporni zadevi.

V. Financiranje in finančno poslovanje Društva

36. člen
Dohodki Društva so:

  • članarina, darila, volila, nagrade, prostovoljni prispevki;
  • namenska sredstva iz državnega proračuna, drugih ustanov in organizacij, pridobljena prek javnih razpisov.

Društvo za svoje delovanje opravlja tudi naslednje pridobitne dejavnosti:

  • 58.110 izdajanje knjig;
  • 58.140 izdajanje revij in druge periodike;
  • 74.900 drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti.

Vse dohodke in sredstva, pridobljena iz naslova pridobitnih dejavnosti, Društvo namenja za uresničitev svojih namenov in nalog, izvajanje programa in razvoj Društva.

37. člen
Društvo vodi knjigovodsko evidenco v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi po sistemu dvostavnega računovodstva.

38. člen
Društveno premoženje so vse premičnine in nepremičnine, ki so last Društva in kot njegova lastnina vpisane v inventarno knjigo. Z društvenim premoženjem gospodari upravni odbor, odločilne sklepe sprejema občni zbor.

Premičnine se lahko kupijo ali odprodajo tretjim osebam le na podlagi sklepa upravnega odbora. O nakupu in odprodaji nepremičnin odloča občni zbor.

VI. Prenehanje delovanja Društva

39. člen
Društvo preneha delovati:

  • po volji članov s sklepom občnega zbora, sprejetim z dvetretjinsko večino navzočih članov;
  • če občni zbor tri leta ni sklican in če ni imenovan zastopnik Društva;
  • po samem zakonu.

40. člen
Če Društvo preneha delovati s sklepom občnega zbora, sklepa o društvenem premoženju zaključni občni zbor.

Če Društvo preneha delovati zato, ker ni več aktivno, kakor določa 39. člen, hrani njegovo premoženje Društvo slovenskih pisateljev vsaj dve leti.

Če se v tem roku ustanovi novo prevajalsko društvo, analogno Društvu slovenskih književnih prevajalcev, preide hranjeno premoženje v last novega društva, sicer pa v last Društva slovenskih pisateljev.

VII. Društvene podružnice

41. člen
Po 3. členu tega statuta je mogoče v vsakem kraju Republike Slovenije ustanoviti podružnico Društva, če se za to odloči vsaj deset tamkajšnjih članov Društva in o tem obvesti upravni odbor Društva in nato občni zbor.

42. člen
Zbor članov podružnice iz svojih vrst izvoli predsednika. Podružnica deluje po statutu matičnega društva.

Člani podružnice so člani matičnega društva.

Matično društvo zastopa podružnico proti tretjim osebam. Poslovanje podružnice, pobiranje članarine itn. določi poseben pravilnik, ki ga sestavi podružnica, potrdita pa upravni odbor in občni zbor matičnega društva.

VIII. Dodatne in končne odločbe

43. člen
Ta statut dopolnjujejo pravilniki, ki nadrobneje določajo posamezna delovna področja Društva. Pravilnike pripravi in sprejme upravni odbor ali podružnica. Upravni odbor o njih poroča na naslednjem občnem zboru.

44. člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme občni zbor Društva in ko organ Republike Slovenije ugotovi njegovo skladnost z Zakonom o društvih.

Takrat preneha veljati statut, sprejet na občnem zboru Društva 21. 5. 2014 in na upravnem odboru Društva 26. 11. 2014.

dr. Đurđa Strsoglavec, predsednica UO DSKP

V Ljubljani, 15. decembra 2015

Accessibility