Rezidenti in rezidentke 2022
Oktober 2022: Tatjana Žarova (Rusija)
Prevajalka in prevodoslovka Tatjana Žarova je diplomirana slovenistka Moskovske Državne univerze Lomonosov in članica Združenja književnih prevajalcev Rusije. Bila je predavateljica slovenskega in hrvaškega jezika na Moskovski državni univerza za mednarodne odnose, dolga leta je bila zaposlena tudi na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi. Iz slovenšče v ruščino je prevedla dela avtorjev, kot so Ivan Cankar, Andrej Hieng, Matjaž Zupančič, Drago Jančar, Milena Mohorič, Nada Gaborovič idr. Njen prevod romana Draga Jančarja To noč sem jo videl je bil dve leti zapored 2017 in 2018 nominiran na mednarodno Tolstojevo nagrado »Jasna poljana«.
September 2022: Lenka Kuhar Daňhelová in Peter Kuhar (Češka)
Lenka Kuhar Daňhelová je češka pesnica, prevajalka in publicistka. V češčino je prevedla slovenske avtorje in avtorice, kot so Maja Vidmar, Stanka Hrastelj, Meta Kušar in Josip Osti, uredila in prevedla je tri antologije slovenske poezije in pripravila številne revijalne objave slovenske literature v češčini, prevaja pa tudi iz poljščine. Je ustanoviteljica in predsednica avtorskega združenja Stranou/Ob robu ter mednarodnega festivala Evropski pesniki v živo (od 2008). Med mednarodnimi gosti je na tem festivalu doslej nastopilo kar 55 slovenskih avtorjev in avtoric. Za prevode slovenskih avtorjev v češčino je leta 2013 prejela slovensko prevajalsko nagrado Lirikonov zlát, leta 2018 pa skupaj s Petrom Kuharjem tudi Pretnarjevo nagrado za ambasadorja slovenske literature in kulture.
Peter Kuhar je slavist, novinar in prevajalec leposlovja iz več slovanskih jezikov. Od leta 2008 živi na Češkem. Bil je član uredništva študentskega lista Tribuna, Radia Študent, satiričnega tednika Pavliha, večjezične mednarodne revije Pobocza (Obrobja), med letoma 1975 in 2007 pa tudi avtor in urednik oddaj o kulturi na TV Slovenija. Objavlja v slovenskih in mednarodnih revijah in časnikih (Lirikon21, Vpogledi, Mentor, Sodobnost, Poetikon itd.). S soprogo Lenko Kuhar Daňhelovo vodita češko avtorsko združenje Stranou/Ob robu ter mednarodni festival Evropski pesniki v živo. Za prevode poezije iz slovanskih jezikov v slovenščino in iz slovenščine v češčino je leta 2010 prejel Lirikonov zlát. Leta 2013 ga je Veleposlaništvo Republike Slovenije nagradilo za njegov prispevek k slovenski kulturi, leta 2018 pa je skupaj z Lenko Kuhar Daňhelovo prejel Pretnarjevo nagrado za ambasadorja slovenske literature in kulture.
Avgust 2022: Ivanka Apostolova Baskar (Severna Makedonija)
Ivanka Apostolova Baskar je doktorica znanosti likovne antropologije, doktorirala je s temo »Zgodovinska antropologija likovnega« na ISH Ljubljana. Med letoma 2001 in 2010 je živela, delala in študirala v Sloveniji. Sodelovala je pri različnih kulturnih in gledaliških projektih, bila je so-avtorica in avtorica stripovskih razstav, gledališka scenografka in kostumografinja, dopisnica iz Slovenije za kulturo za Vreme.mk ter predavateljica vizualne dekonstrukcije in kolažnega stripa. V Makedonijo se je vrnila leta 2010, kjer v Skopju dela kot samostojna književna prevajalka iz slovenščine v makedonščino. Je tudi urednica The Theater Times – mednarodne gledališke revije, gostujoča profesorica Zgodovine umetnosti in dizajna na Fakulteti za umetnost in oblikovanje EURM Skopje in programski vodja Makedonskega centra International Theater Institute/PRODUKCIJA.
Intervju z Ivanko Apostolovo za LUD Literatura.
Julij 2022: Alena Talapila (Belorusija)
Alena Talapila prevaja iz nemščine v beloruščino. Med drugim je prevedla dela Felixa Ackermanna, Uweja Rade in Heinricha Bölla. Za svoje prevajalsko delo je prejela štipendijo Schritte-Stipendium fundacije S.Fischer Stiftung.
Junij 2022: Viktorija Imagulova (Rusija)
Ruska prevajalka in tolmačka Viktorija Imagulova (1987), junijska rezidentka Sovretovega kabineta Društva slovenskih književnih prevajalcev, je na Oddelku za slavistiko Filološke fakultete Državne univerze v Sankt Peterburgu doštudirala srbski in hrvaški jezik. V svojem diplomskem delu se je posvečala teoriji in praksi prevajanja, in sicer problemom prevajanja ruskega leposlovja. Že v tretjem letniku študija pa se je začela učiti slovensko. Znanje slovenščine je redno izpopolnjevala kot organizatorka in prevajalka različnih kulturnih dogodkov v sodelovanju z gosti iz Slovenije (mdr. gostovanje Gledališča na Vasiljevskem v Sloveniji, sodelovanje Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj na mednarodnem festivalu LOFT, nastop mešane pevske skupine Dr. France Prešeren na festivalu Interfolk v Sankt Peterburgu). V preteklih letih, preden je zapustila Rusijo, je službovala tudi kot licencirana turistična vodnica za angleški, hrvaški, slovenski in srbski jezik ter kot pomočnica umetniškega vodje za mednarodne zadeve v enem od sanktpeterburških gledališč.
Intervju z Viktorijo Imagulovo za LUD Literatura.
***
Rezidenti 2021
November/december 2021 in maj 2022: Zsolt Lukács (Madžarska)
Madžarski prevajalec in literarni posrednik Zsolt Lukács je zaključil študij slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Živi v Veliki Kaniži na Madžarskem, kjer dela kot prevajalec iz slovenskega jezika in organizator kulturnih prireditev, ukvarjal pa se je tudi s sirarstvom. V madžarščino je prevedel dela številnih slovenskih avtorjev, med njimi Aleša Debeljaka, Tomaža Šalamuna, Edvarda Kocbeka, Miklavža Komelja, Aleša Štegra idr. Doslej je v madžarščini v njegovem prevodu izšlo 16 pesniških zbirk, nazadnje zbirka Tomaža Šalamuna Balada za Metko Krašovec. Bil je večkratni štipendist prevajalske hiše v Balatonfüredu na Madžarskem, kjer je v slovenščino prevajal pesmi in druga dela madžarskega klasika Attila Józsefa. Leta 2006 je bil kot literarni posrednik povabljen na 21. mednarodni literarni festival Vilenica, leta 2021 pa je sodeloval na Mednarodnem prevajalskem seminarju slovenske književnosti v Ljubljani in Mariboru.
Intervju z Zsoltom Lukácsem za LUD Literatura.
Oktober 2021: Davor Stojanovski (Severna Makedonija)
Davor Stojanovski je pisatelj, pesnik, pisec dramskih besedil, prevajalec in glasbenik. Magistriral je iz makedonske literature, delal je kot pisec marketinških besedil, lektor in prevajalec. Za svojo prvo gledališko igro je leta 2005 prejel nagrado Anne Frank, dnevni časopis Nova Makedonija mu je leta 2011 podelil nagrado za kratko zgodbo. Bil je tudi med finalisti za nagrado Utrinski Vesnik za svoj romaneskni prvenec, leta 2016 pa je prejel omenjeno nagrado za roman Собирачи на пепел (Zbiralci pepela). Njegov tretji roman Утеха за голите (Tolažba za gole) je bil nominiran za nagrado Evropske unije za književnost (2020). Prevaja iz slovenskega v makedonski jezik (mdr. Drago Jančar, Goran Vojnović, Andrej E. Skubic, Kajetan Kovič). Je tudi nekdanji član makedonske alternativne rock skupine Foolish Green, ki je leta 2013 izdala album Escape. Živi na avstrijskem Koroškem.
Julij 2021: Božidar Brezinščak Bagola (Hrvaška)
Božidar Brezinščak Bagola je uveljavljeni hrvaški pisatelj in prevajalec z bogatim prevajalskim opusom del velikanov slovenske književnosti – od Trubarja do Jurčiča, Ketteja, Murna, Kocbeka, Zajca, Kovačiča idr. Pred leti se je odločil za svoj življenjski projekt – prevod celotnega epa Vrata nepovrata Borisa A. Novaka. Gre za enega izmed redkih epov v sodobni svetovni književnosti, po obsegu pa enega najdaljših v zgodovini, ki je s 44.000 verzi na 2.300 straneh izšel pri Založbi Goga. Bagola je najprej v celoti prevedel tretjo, najobsežnejšo knjigo Bivališča duš, ki je z naslovom Obitavališta duša, ki jo je predstavljal v okviru svojega bivanja v Sovretovem kabinetu.
Junij 2021: Sebastian Walcher (Avstrija)
Sebastian Walcher je študiral slavistiko in konferenčno tolmačenje v Ljubljani in Gradcu, kjer živi in dela kot prevajalec in tolmač za slovenščino in nemščino. Ukvarja se tudi s povezovanjem eno- in dvojezičnih prireditev in s promocijo slovenske književnosti v nemškem govornem prostoru. V nemščino je prevedel številne slovenske avtorje, kot so Dino Bauk, Svetlana Makarovič, Andrej E. Skubic, Tomaž Šalamun in druge. Sodeluje na različnih prevajalskih delavnicah in seminarjih, med drugim se je večkrat udeležil tudi Mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti in v letih 2017 in 2019 prejel »Übersetzerprämie«, avstrijsko nagrado za posebej uspele prevode iz tujega jezika v nemščino.
